Pikapolonica

IZLET V KEKČEVO DEŽELO

V sredo, 18. maja smo  otroci starejših skupin Krtki in Zmajčki obiskali Kekčevo deželo. Z avtobusom smo se odpeljali do Kranjske gore, kjer sta  nas že čakala Bedanc bus in prijazna vodička. Po skrivnih poteh smo se odpeljali do Kekčeve dežele. Sledili smo kamenčkom, ki jih je Kekec nastavil poštarici lisici in našli smo Bedančevo kočo, kjer smo rešili Mojco. Mojca je bila zelo hvaležna. Pokazala nam je kje kuha juho za Bedanca in kje je Bedanec nastavil pasti. Potem smo s pomočjo Mojce postali nevidni in smo prebudili Bedanca, ki je spal na drugem bregu. Odšli smo naprej in prišli do Brincljeve koče, kjer smo se pošalili z Bedancem in ga nato pregnali s skovikanjem. Brincelj nam je v zahvalo spustil dvižna vrata in nas povabil v svojo kočo. Iz koče pa smo se spustili kar po toboganu. Naproti nam je prišel Kekec, ki nas je skozi skrivni tunel povabil v svojo kočo. Splazili smo se skozi ozek in temen tunel, ki se je končal v kozjem hlevu in prišli na prelepo planjavo, kjer stoji Kekčeva hiša. V hišo je povabil le otroke in jim zaupal skrivnost. Kako so otroci prišli na drugo stran travnika pa odrasli ne bomo nikoli izvedeli. Kekec nam je pokazal grob Volkca, ki ga je prevzel Pehti. Takrat pa se nam je pridružila še teta Pehta. Tudi ona nam je pokazala svojo kočo, zelišča in zvarke. Tudi iz njene koče smo se pripeljali po toboganu. Poskakali smo v dišeče seno in že nas je čakal odličen zeliščni čaj in kruh za pogum, ki je bil še posebej slasten. Okrepčali smo se, zapeli Kekčevo pesem in se odpravili po bližnjici do Bedanc busa. Zopet smo morali zapreti oči in že smo se po skrivni poti pripeljali nazaj do našega avtobusa. Veseli in polni lepih vtisov smo se srečno vrnili domov.

»Dobra volja je najbolja, to si piši za uho …«